Male plastike v bronu in lignitu, ki so na ogled v Batičevem salonu, so nastale med letoma 1959 in 1965, z nimi pa je kipar izpovedal svoje neposredne izkušnje in doživetja iz rudniškega podzemlja. Arhitektonsko zasnovane bronaste podobe skupin rudarjev učiknujejo s svojo gmotnostjo in težo, vtis moči in prvinske sile pa stopnjuje še reliefno obdelana in močno razgibana površina kipov. Tu se prepletajo rudniški jaški, rovi in sloji premoga, globoko vrezani v strnjena telesa rudarjev. Sredi 60. let je Batič predstavil rudarsko tematiko tudi v lignitu. To so likovno izčiščene kompozicije v avtentičnem materialu, ki že po svojem izvoru predstavlja bistvo rudnika. Človeško figuro v njem slutimo le v obrisu, ali pa jo celo nadomeščajo rudarski atributi: čelada, svetilka, pnevmatska kladiva. Tako je avtor z neposrednim soočanjem rudniških simbolov, kljub redukciji likovnih izraznih sredstev, dosegel dramatični učinek.
Osnovni korpus zbirke dopolnjujeta še dva reliefa z motiviko rudarskih družin in par plastik z motivom eksplozije, ki jo je Batič upodobil na izviren način v kombinaciji stekla in brona.